Krožno gospodarstvo – spodbujanje naložb v Evropi

Krožno gospodarstvo – spodbujanje naložb v Evropi

Sreda, 30. marec 2016 — Da bi spodbujali trajnostno rast v EU, moramo naše vire uporabljati pametneje in bolj trajnostno. Razvil se je nov način razmišljanja, ki se imenuje krožno gospodarstvo in pomeni, da so izdelki zasnovani in proizvedeni tako, da trajajo čim dalj časa, jih je mogoče enostavno popraviti ter učinkovito reciklirati ali zavreči.

Krožno gospodarstvo ima veliko prednosti. Lahko ustvari nova delovna mesta in storitve ter spodbuja nove inovativne tehnologije, s katerimi lahko evropska podjetja pridobijo konkurenčno prednost. Zaradi učinkovite uporabe virov in zmanjšanja količine odpadkov je prijazno okolju. Polega tega pa je koristno za potrošnike, ki lahko uživajo v trajnejših in inovativnejših izdelkih.

Toda pot do bolj „krožne“ družbe je vse prej kot lahka in zahteva temeljite spremembe pri zasnovi, proizvajanju, uporabi in odlaganju blaga. EU pomaga spodbujati ta prehod tako, da ponuja več možnosti financiranja. Te so oblikovane tako, da spodbujajo inovacije, podpirajo projekte, ki raziskujejo posebne okoljske in podnebne ukrepe, in dejavnosti v evropskih regijah ter pomagajo malim in srednjim podjetjem.

Evropska komisija veliko pozornost namenja naložbam v razvoj krožnega gospodarstva, ki so ključni del naložbenega načrta za Evropo, ki se je začel izvajati konec leta 2014. Cilj tega načrta je odpraviti ovire za naložbe, zagotoviti vidnost naložbenih projektov in tehnično pomoč zanje ter učinkoviteje uporabljati nova in obstoječa finančna sredstva. Ta ključna pobuda bi lahko v prihodnjih letih ustvarila od 1 do 1,3 milijona novih delovnih mest.

V središču naložbenega načrta je nedavno ustanovljeni Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), iz katerega se financirajo projekti z večjim profilom tveganja in ki naj bi povečal učinek javne porabe in sprostil zasebne naložbe. Njegov splošni cilj je v treh letih v Evropi spodbuditi naložbe v višini vsaj 315 milijard EUR, pri čemer naj bi že do konca leta 2015 spodbudil za 50 milijard EUR naložb.

Sklad, ki je bil razvit v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB), združuje javno in zasebno financiranje in lahko pomaga malim projektom krožnega gospodarstva ter podpira inovativne projekte, ki jim primanjkuje finančnih sredstev. Od 42 projektov, ki jih je do zdaj odobrila EIB, jih 6 vključuje okolje in učinkovito rabo virov.

Poleg tega lahko EIB kot največji posojilodajalec za podnebne ukrepe zagotovi neposredno financiranje pobud za krožno gospodarstvo. V preteklem desetletju je že sofinancirala projekte krožnega gospodarstva, ki so bili skupaj vredni okoli 15 milijard EUR. Njene svetovalne službe so nedavno izvedle študijo o vlogi financ pri podpiranju prehoda na krožno gospodarstvo. Ta poudarja, da morajo tisti, ki ta prehod podpirajo, v svoje projekte vključiti elemente krožnega gospodarstva.

Ker projekti krožnega gospodarstva pogosto zajemajo naložbe v inovativne tehnologije in nove poslovne modele, pri katerih je možno večje tveganje, EIB vse pogosteje uporablja instrumente delitve tveganja, kot je InnovFin – EU finance for innovators (Financiranje EU za inovatorje). Ta pobuda zagotavlja financiranje in svetovanje za inovativna podjetja, njen cilj pa je omogočiti za več kot 24 milijard EUR dolžniškega in lastniškega financiranja do leta 2020.

Če to združimo z investicijskim skladom, lahko EIB bankam in drugim finančnim institucijam pomaga podpirati agendo krožnega gospodarstva. EIB pa ne zagotavlja le financiranja, temveč tudi finančno in tehnično svetovanje ter strokovno znanje, s katerima pomaga ideje spremeniti v projekte, na primer prek nedavno ustanovljenega evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, ki ponuja tehnično pomoč podjetjem z namenom olajšanja prehoda na krožno gospodarstvo.

Še en pomemben nov vir financiranja projektov krožnega gospodarstva je Obzorje 2020, raziskovalni program EU za obdobje 2014–2020. Njegov delovni program za obdobje 2016–2017 prvič vključuje posebno pobudo „Industrija 2020 v krožnem gospodarstvu“, podprto s sredstvi v višini več kot 650 milijonov EUR. Razpis za sodelovanje pri letošnjih dejavnostih se bo marca zaključil, vendar pa se bo kmalu začel razpis za zbiranje predlogov za leto 2017. 

Nova pobuda z dodatnimi sredstvi dopolnjuje program Obzorje 2020, ki že zagotavlja obsežno financiranje za podporo inovacij v okviru krožnega gospodarstva na področjih, kot so okolje in učinkovita raba virov, prehranska varnost ter trajnostno kmetijstvo in biotehnologija.

Projekte krožnega gospodarstva je mogoče sofinancirati tudi s programom LIFE, mehanizmom financiranja EU za okolje in podnebne ukrepe. Celoten proračun za obdobje 2014–2020 znaša 3,4 milijarde EUR, letošnji razpis za financiranje pa bo predvidoma objavljen maja.

Program se osredotoča na dva bistvena sestavna dela krožnega gospodarstva: učinkovito rabo virov in odpadke. Poleg zagotavljanja nepovratnih sredstev za posamezne projekte program podpira tudi krepitev zmogljivosti, izmenjavo informacij, najboljše prakse in ozaveščanje.

V preteklih letih je s svojo podporo pripomogel k učinkovitejši rabi virov pri proizvodnji in spodbujal razvoj izdelkov, ki temeljijo na načelih okoljsko primerne zasnove skozi ves življenjski cikel. Do leta 2015 je prispeval 504 milijone EUR za 661 projektov, povezanih s krožnim gospodarstvom. Od teh sta 202 vključevala ponovno uporabo odpadkov, 304 so vključevali recikliranje, 126 pa jih je vključevalo zmanjšanje količine odpadkov.

 

Program LIFE – kratek pregled financiranih projektov po vsej EU


V italijanski občini Ferrara so razvili projekt LOWaste, da bi z vzpostavitvijo lokalnega trga za reciklirane materiale zmanjšali količino odpadkov v mestih in ohranili naravne vire. V skoraj treh letih (od septembra 2011 do junija 2014) jim je uspelo zmanjšati količino neposrednih odpadkov za približno 11 400 ton letno, emisije CO2 pa za 3 000 ton letno.

Najpomembnejši dosežek projekta, ki je iz programa LIFE prejel sredstva v višini 554 500 EUR od skupnega proračuna 1 109 000 EUR, je bil navdih, da se ustvari lokalna zelena četrt, ki temelji na načelih krožnega gospodarstva. To je združilo upravljavce odpadkov, majhne platforme za ponovno uporabo in recikliranje, obrtnike ter mala in srednja podjetja, ki so skupaj razvijali in proizvajali izdelke iz predelanih materialov.

V Avstriji se je majhen raziskovalni inštitut Ressourcen Management Agentur spopadel s težavo ravnanja z več milijoni ton odpadkov, ki jih v državi letno proizvedejo pri rušenju objektov. S podporo programa LIFE, ki je v njegov proračun v višini 709 945 EUR prispeval 354 973 EUR, je inštitut tri leta delal na projektu EnBa (od januarja 2009 do decembra 2011), v okviru katerega je razvijal trajnostno uporabo gradbenih odpadkov. Pri tem je sodeloval s podjetji, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, gradbeništvom in rušenjem objektov, ter z javnimi organi.

S temi prizadevanji mu je poleg znatnega zmanjšanja tokov odpadkov uspelo tudi vnesti svoje ideje v petletni načrt Avstrije za ravnanje z odpadki in pravno opredelitev faze konca odpadkov v državi. Oba namreč vsebujeta koncepte projekta EnBa, da se pred rušenjem zahtevata ocena nevarnih snovi in načrt za ravnanje z odpadki.

 

Financiranje projektov krožnega gospodarstva je na voljo prek strukturnih in investicijskih skladov EU, katerih cilj je zmanjšati gospodarske in družbene razlike med regijami na celini ter spodbujati rast. Za izvajanje ciljev Komisije na področju ravnanja z odpadki je namenjenih približno 5,5 milijarde EUR. Ker lahko projekti krožnega gospodarstva veliko prispevajo k temu procesu, so jim ta sredstva na voljo.

Projekte krožnega gospodarstva je mogoče financirati tudi s programom EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Čeprav program ni posebej namenjen področju krožnega gospodarstva, pa zagotavlja obsežno podporo malim in srednjim podjetjem, vključno z omogočanjem dostopa do finančnih sredstev v različnih fazah razvoja podjetja. S proračunom v višini 2,3 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 naj bi jamstvena shema za posojila, ki finančnim institucijam zagotavlja garancije in zavarovanja garancij, da lahko dajejo posojila malim podjetjem, koristila med 220 000 in 330 000 podjetjem, za kar bi prispevala od 14 do 21 milijard EUR.

Vsi ti skladi in programi zagotavljajo konkretno podporo podjetjem, ki sodelujejo pri pobudah, povezanih s krožnim gospodarstvom, ter jim omogočajo, da vlagajo v svoje pogosto inovativne izdelke in storitve ter jih razvijajo. V prihodnosti bo na voljo še več finančnih sredstev, na primer prek skupne pobude Evropske komisije, Evropske investicijske banke in nacionalnih bank, ki se trenutno ocenjuje.

Tudi druge pobude bodo v prihodnjih mesecih pomagale ozaveščati o krožnem gospodarstvu in njegovem izjemnem potencialu. Krožno gospodarstvo bo na primer tudi na programu prihajajočega Zelenega tedna, največjega evropskega letnega dogodka o okoljski politiki, ki bo potekal od 30. maja do 3. junija 2016 in ga bodo vsak dan spremljale tudi spletne dejavnosti in dejavnosti v živo. Cilj te vseevropske pobude, ki se osredotoča na temo „naložbe v zeleno prihodnost“, je prispevati k iskanju rešitve za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi. Če želite spremljati Zeleni teden prek spleta, obiščite http://ec.europa.eu/environment/greenweek/index_en.html.

Premik proti krožnemu gospodarstvu je vse prej kot enostaven in zahteva zanesljiv dostop do trajnostnih finančnih sredstev za prihodnja leta. EU pomaga podpirati ta prehod in zagotoviti, da bo potekal čim bolj gladko in hitro. Ta sprememba je nujna zaradi okolja, poleg tega pa je ta prehod tudi priložnost za preoblikovanje naših gospodarstev ter oblikovanje novih in trajnostnih konkurenčnih prednosti za Evropo.

© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa
© RMA (Ressourcen Management Agentur) - EnBa

Pišite nam

Antonella Bassi

Media Relations Manager

ICF Mostra

Published with Prezly